Zadnje mesece ogromno klopov, a vročina prinaša tudi dobre novice

Kdaj se klopi prebudijo, je odvisno od temperatur, je dejal biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. "Ko zemlja doseže šest stopinj, pridejo iz zemlje in začnejo na vegetaciji iskati gostitelje," je povedal in opomnil, da so se temperature letos že januarja povzpele krepko nad 20 stopinj. "Na toplih pobočjih so bili tako zunaj že januarja," je dodal.

Če so torej že v začetku leta začeli plezati naokoli, ali to pomeni, da so se lahko tudi bolj množično razmnoževali? "Ne, razmnoževanje pri klopih ne poteka tako hitro. Toliko, kot gre klopov prezimovat v zemljo, toliko jih spomladi tudi pride ven. Namnožiti se morajo prejšnje leto," je povedal, a dodal, da je to, koliko jih zimo preživi, odvisno tudi od tega, koliko je bilo snega in kako nizke so bile temperature.

Kako se klopi razmnožujejo?

Trilar je dejal, da imajo vsi gozdni klopi tri gostitelje. "Klopi se razvijajo v štirih stopnjah – jajčece, ki je neaktivna stopnja, ličinka, nimfa in odrasel osebek, ali samec ali samica. Vse razvojne stopnje klopov se hranijo s krvjo in se brez obroka krvi ne morejo razviti v naslednjo stopnjo."

Kot je dejal, večina gozdnih klopov za razvoj v odraslega potrebuje kar dve leti, nekateri osebki pa lahko živijo več let. Klopi se v vsakem razvojnem obdobju hranijo na vretenčarskem gostitelju: ličinke se v povprečju hranijo tri do štiri dni, nimfe pet do šest dni, odrasli klopi pa so prisesani do šest ali sedem dni.

"Ko se nahranijo, odpadejo, se skrijejo v listje ali vlažno zemljo, kjer prebavijo nasesano kri in se preobrazijo v višjo razvojno obliko. Navadno traja razvojni krog dve do tri leta, lahko pa tudi od pet do šest let, če so imeli smolo pri iskanju gostiteljev," je povedal.

"Spomladi v Tivoliju v eni uri nabrali več kot 100 klopov"

Trilar je dejal, da je bilo letos spomladi res veliko klopov. V raziskovalne namene klope nabirajo s tako imenovano metodo zastave. "Vzamemo rjuho oziroma platno, ki ima nekoliko bolj grobo površino, da se lahko klop nanj oprime, ga pritrdimo na palico in vlečemo po vegetaciji."

Klopi gostitelja zaznajo po gibanju, izločanju CO2 in izločanju kožnih vonjav. "Mi z rjuho simuliramo gibanje. Klop, ki čaka v vegetaciji, se prime na rjuho, saj misli, da je prišel v stik z gostiteljem," je razložil.

Običajno na posamezni lokaciji klope nabirajo eno uro, saj tako lahko različne lokalitete med sabo primerjajo. "To je klasična metoda za ugotavljanje številčnosti klopov."

Letos spomladi, v prvem tednu aprila, so v ljubljanskem parku Tivoli v eni uri nabrali več kot 100 klopov. Še eno območje, kjer je veliko klopov, in jih raziskovalci nabirajo že desetletja, so gozdovi v okolici Koseškega bajerja. "Tam jih je bilo letos še več kot v Tivoliju, okoli 150," je povedal.

Najbolj so aktivni spomladi in jeseni, poleti je prevroče

Spomladi, ko se začne zemlja segrevati, populacija počasi narašča. "Približno do sredine maja," je dejal Trilar. Vendar pa ob vročini populacija klopov počasi pada in čez poletje je klopov zelo malo. "Razen na kakšnih hladnejših in bolj vlažnih območjih," je pripomnil.

"Klopom vročina ne paše, ker se, ko na vegetaciji čakajo na gostitelja, izsušijo. Tako morajo nazaj v prst, da se spet navlažijo in rehidrirajo, potem pa gredo ponovno iskat gostitelja," je pojasnil.

Naslednji vrhunec populacije je nato jeseni, septembra in oktobra, dokler, kot je dejal Trilar, "ne stisne mraz". Ob tem je izpostavil, da je jesenski vrhunec bistveno manjši kot spomladanski.

"Repelent nanašajte na oblačila, ne na kožo"

Repelenti, ki se prodajajo na našem trgu, so dobri, je povedal sogovornik. "Repelenti, ki so na tržišču, vsebujejo od 10 do 35 odstotkov DEET, in večja kot je koncentracija te aktivne snovi, bolj so učinkoviti. Obstajajo pa tudi repelenti naravnega izvora, ki vsebujejo ekstrakt bolhača – rastline iz rodu krizantem. Elektronski odganjalci po mojih izkušnjah niso učinkoviti, saj ti, če jih vključene položimo med klope in bolhe, ne spremenijo smeri gibanja, kaj šele, da bi bežali stran od njih," je povedal.

Opozoril je, da te aktivne snovi prodirajo skozi kožo in se kopičijo v jetrih, zato jih ni priporočljivo uporabljati prepogosto. "Nanašamo jih lahko predvsem na obleko, ne na kožo," je svetoval.

"Če veste, da boste šli nekam, kjer bo veliko klopov, nosite svetla oblačila, po možnosti z dolgimi rokavi. Če boste hodili čez višjo vegetacijo, si hlače zatlačite v nogavice," je predlagal.

Svetoval je tudi, da damo oblačila, ko pridemo domov, v pralni stroj. Da oblačil, s katerimi smo bili v naravi, ne smemo shraniti za naslednji dan, je opozorila tudi pediatrinja Vlasta Kunaver.

"Nato se oprhamo in pregledamo. Če najdemo klopa, ga izpulimo iz kože," je še povedal biolog.